short love story

Toplo mi je. In počutim se varno. Kakor da bi se ponovno znašla v materinem trebuhu. Varno, toplo, mirno ... in brezzvočno. Samo tisti nek hrup, neko prasketanje, ki prihaja od zunaj. In potem naju zagledam. Nasmehnem se. Nasmehnem se jaz, kot opazovalka prizora. Sediva v avtu in ne veva kaj bi reka in kaj bi storila. Zunaj je noč in osvetljuje naju le rahlo zvita ulična svetilka. Dišiš. Zopet se v sebi nasmehnem. Tokrat se mi ukrivijo tudi ustnice. Oh, kako dišiš. Ta tvoj vonj je bil vedno moja šibka točka. Pogledaš me. Vendar samo za hip. Skobacam se proti tebi in nate naslonim glavo. Tako naslonjena sediva v tistem grdem avtu in ne rečeva ničesar. Želim si, da bi trenutek lahko ustavila. Veliko najinih trenutkov sem želela doživljati v neskončnost. V misli preklejem ročno, ker mi v tem položaju postaja že neudobno. Nazaj se namestim v sovoznikov sedež in gledam predse. Parkirišče je polno in nič se ne dogaja. Samo midva sva v tem avtu, kjer naju ločuje neumna ročna in ne veva kaj bi rekla. Začutim tvoj pogled vendar ga hitro tudi ti umakneš predse. Odločim se. Stegnem se proti tebi in se tvojih lic prvič dotaknem z ustncami. Na moje veselje se v naslednjem koraku odločiš premakniti pogled in nasloniti svoje ustnice na moje. To je bil najin prvi poljub in moja velika poguba. Rahlo se umakneš, da preveriš, če sem vredu. V odobravanju se presedem na tvoja kolena in se v tem blaženem stanju na smrt prestrašim glasnega zvoka. Naslonila sem se na trobo. Vzameva si nekaj minut za krohot, potem pa v poljubih počakava jutro. Pri sebi se zopet nasmehnem. Mislim, da te ljubim. Moje telo je mrtvo ležalo v kopalni kadi. Ne vem ali sem želela to narediti ali mi je bil samo tako všeč tisti občutek pod vodo. Našli so jo nasmejano.